Evropske cene električne energije: trenutni trendi (2025-S2)

Od 2025-S2 znaša povprečna cena gospodinjske električne energije v EU 25.29 ct/kWh. To predstavlja celotne stroške, vključno z energijo, omrežninami, davki in dajatvami za tipično gospodinjstvo, ki porabi 2.500–5.000 kWh letno.\n\nCenovni razpon po Evropi je ogromen: od 5.59 ct/kWh v TR do 43.83 ct/kWh v Nemčiji — skoraj 8-kratna razlika med najcenejšo in najdražjo. Ta vrzel odraža bistveno različne energetske politike, davčne režime in tržne strukture po celini.

Nemčija ohranja svoj položaj najdražje države za gospodinjsko električno energijo s ceno 43.83 ct/kWh. V primerjavi z enakim obdobjem lani so se cene spremenile za -1.1% (prejšnje leto: 44.33 ct/kWh).\n\nKljučno gonilo ostaja visoko davčno in dajatveno breme, ki predstavlja več kot 50% nemške cene gospodinjske električne energije. Kljub temu, da vlada absorbira del prispevka za obnovljive vire, stroški širitve omrežja še naprej naraščajo.

Več trendov oblikuje evropske trge električne energije:\n\n1) Normalizacija po krizi: po skrajni nestanovitnosti v letih 2022–2023 se cene postopoma umirjajo — čeprav so v večini držav še vedno nad ravnmi pred krizo.\n\n2) Širitev obnovljivih virov: EU je leta 2024 dodala rekordno zmogljivost sončne energije (65 GW), kar je znižalo veleprodajne cene v sončnih urah. Ta korist se počasi prenaša na maloprodajne cene.\n\n3) Opuščanje vladne podpore: številne države postopno odpravljajo nujne energetske subvencije, uvedene med krizo, kar lahko zviša cene za gospodinjstva.\n\n4) Vrnitev jedrske energije: več držav (Francija, Finska, Češka) vlaga v nove jedrske zmogljivosti, kar bi srednjeročno lahko zagotovilo cenejšo pasovno energijo.\n\n5) Elektrifikacija: naraščajoča uporaba toplotnih črpalk in električnih vozil povečuje povpraševanje po električni energiji, kar bi lahko povzročilo pritisk na rast cen.

Ključni dejavniki, ki bodo vplivali na cene električne energije v prihodnjih mesecih:\n\n- Izvajanje reforme trga električne energije EU (pričakovano 2025–2026)\n- Zimski vremenski vzorci (mrzle zime = večje povpraševanje po plinu = višje cene električne energije)\n- Tempo gradnje obnovljivih virov (večja ponudba = nižje veleprodajne cene)\n- Vladne odločitve o reformah dajatev in opuščanju subvencij\n- Gibanje cen plina (plinske elektrarne v mnogih urah še vedno določajo mejno ceno)\n\nTe podatke posodabljamo vsakič, ko Eurostat objavi nove številke — običajno aprila (za 2. polletje prejšnjega leta) in oktobra (za 1. polletje).