Veleprodajna cena v Litva

Električne energije ni mogoče ekonomično shranjevati v velikem obsegu, zato se mora ponudba v realnem času ujemati s povpraševanjem. Vsaka ura ima drugačne razmere: ponoči je poraba nizka, v jutranjih in večernih konicah pa visoka. Sončna proizvodnja doseže vrh opoldne, veter se spreminja z vremenom. Cena odraža to urno ravnotežje — ko je ponudba obsežna (sončno opoldne, močan veter), cene padejo. Ko morajo plinske elektrarne obratovati za pokritje konice, cene skokovito narastejo. Zato v enem samem dnevu opazimo tako izrazita nihanja.

Vsaka ponudbena cona ima svojo ceno, ki temelji na lokalnem ravnovesju ponudbe in povpraševanja ter na zmogljivosti povezav s sosednjimi conami. Ključni dejavniki za to cono vključujejo: inštalirano proizvodno zmogljivost (sonce, veter, jedrsko, plin, hidro), vremenske razmere, ki vplivajo na OVE, vzorce porabe (industrijska dejavnost, potrebe po ogrevanju/hlajenju), razpoložljivo uvozno/izvozno zmogljivost prek čezmejnih povezav ter cene goriv (zlasti zemeljskega plina, ki pogosto določa mejno ceno).

Da, vse pogosteje. Številne evropske države danes ponujajo dinamične tarife za električno energijo, ki veleprodajno ceno prenašajo neposredno na potrošnika (z dodatkom za omrežnine in davke). V dneh z negativnimi veleprodajnimi cenami lahko potrošniki z dinamično tarifo dejansko dobijo plačilo za porabljeno električno energijo. Večina gospodinjstev pa je še vedno na pogodbah s fiksno ceno, pri katerih ima veleprodajna cena le posreden in zakasnjen učinek — običajno prek letnih prilagoditev cen dobavitelja.